Spanje v zamrzovalniku

Če verjamete ali ne, spanje v šotoru (ali snežni luknji), medtem ko sije polna luna in tak mraz grize, da kar poka v drevesih, nikakor ni tako ekstremno, kot se sliši. Tak način prenočevanja lahko jemljemo celo za romantično. Je pa tudi res, da noč ne bo ravno romantična brez ustreznih predpriprav.

Spanje v šotoru ali snežni luknji pri nas, kjer je sicer zadosti bivakov ali zimskih sob (tudi odprtih koč) po gorah, ni ravno na spisku (naj)popularnih zimskih dejavnosti. A zakaj pa ne? Kdaj pa kdaj zapaše samotnost in oponašanje medvedjega zimskega spanja. Da ne omenjamo tega, da lahko v dneh, ko pada sneg ali je po gorah še vedno nevarno zaradi plazov, kar tako za hec, za zabavo, odidemo na izlet in si privoščimo zimsko taborjenje a'la iz romanov Jack Londona. Ker je izgradnja snežne luknje ali kopije igluja skorajda projekt, si bomo za prvič izbrali za prenočevanje raje šotor in vse ostalo. In še enkrat nasvet iz srca; oprema naj bo kvalitetna in ustrezna. Če jemožno naj bo najboljše kar Vam je dosegljivo...

 Prostor za spanje

Šotor naj bo dvoplasten. Kvaliteten, zimski model. Ne prevelik, raje manjši, saj je toplejši, a spet ne premajhen, ker se bomo preveč dotikali notranjih sten šotora in bomo imeli spalno vrečo preveč mokro. Prostor ki ga izberemo za šotor naj bo na taki lokaciji, da nanj takoj posije jutranje sonce; Svetloba nas bo prebudila in nas pogrela v sicer verjetno malce sitnem in mrzlem jutru. Tla pod šotorom poteptamo takoj, preden postavimo šotor, kasneje bo prepozno, saj se bodo kmalu spremenila v trdi led. Ker šotorskih klinov ne moremo zabiti, jih pustimo doma, in šotor raje pritrdimo na smuči, palice, krplje ali podobno. Če ni drugega, lahko v PVC vrečke nabašemo sneg in jih zakopljemo v sneg. Čez noč bodo dovolj zamrznile, da nas tudi primorska burja ne odnese več.

 Kaj s kondenzom?

Pod zunanjo ponjavo šotora se nam bo preko noči nabral kondenz, katerega se bomo zjutraj še najhitreje znebili s tem, da odpremo zunanji del šotora, počakamo da le-ta zmrzne in potem zunanji del šotora le še stresemo. Odličen trik je tudi ta, da v šotoru pred spanjem prižgemo viseči svečnik (dobijo se v vseh boljših outdoor trgovinah). Razen romantične svetlobe, nam svečnik precej segreje in posuši zrak v notranjosti (Dosežemo lahko do 15 stopinj več kot v okolici). Še bolje pa je morda, če kasneje, ko že skuhamo večerjo na kuhalniku, na isto plinsko bombico nataknemo še plinsko svetilko. Le-ta nam še intenzivneje segreje notranjost šotora.

 Kuhalnik

Ker na koledarju piše zima, uporabljamo ali kuhalnik na mešanico iz izboljšanega plina ali pa na čisti (beli) bencin. Bencin je sicer dosti "močnejši" (pri izgorevanju odda več toplote) a tak kuhalnik zahteva več znanja glede uporabe. S kuhalnikom ne kuhajmo v popolnoma zaprtem šotoru, ker nam, če ne drugega, "pokrade" ves zrak in lahko v najslabšem doživimo tudi zastrupitev. Naslednji problem kuhanja v šotoru je tudi ta, da se nam nabira sopara, s tem pa kondenz. Zadnji, morda še najbolj grozen problem pa je ta, da lahko zaradi morebitnega požara ostanemo brez strehe nad glavo. Osebno sicer vedno kuham v šotoru, a sem precej pazljiv pri tem.

 Kuhanje

Sneg pred vhodom v šotor steptajmo, da bomo lažje kuhali in se obuvali. Tam tudi kuhamo. Najboljša posoda je iz inox jekla (ter pobarvana s črno barvo), saj se ne prismodi tako hitro kot v aluminijasti in še voda, katero bomo seveda >pridobili< iz snega, bo imela boljši okus. Da snega ne zajemamo tam, kjer sicer opravljamo potrebo, verjetno ni potrebno razlagati. Zgornjo plast snega vedno odmaknemo, ker je najverjetneje (pre)onesnažena od atmosferske umazanije. Če nas moti >čuden< okus vode stopljene iz snega, je bolje, če za začetek vlijemo nekaj liste vode in sneg dodajamo postopoma.

 Hujšanja nikakor

Dobra vest: če bivakiramo v zimskih razmerah, telo ne more sprejemati toliko hrane, kot jo telo pokuri. Ni šans! Telo mora oddajati energijo za gretje telesa tudi ponoči, kar če dodamo potrebni energiji za dnevne napore to pomeni, da bomo potrebovali med štiri in pet tisoč kcal na dan. Menda telo ne more predelati več kot 3 do 4000 kcal na dan. Zato se prehranjujmo obilno, po možnosti le s toplo hrano. In nikakor se ne igramo >vegeterijance" ali kaj podobnega, ker nas bodo držali pokonci le maščobe in kvalitetni hidrati. Sir, pršut, zaseka, klobase, testenine, pire v kosmičih, mleko v prahu, zdrob, sladek kakav, itd. Pri kuhi smo lahko celo gurmani, kar je itak najboljše, saj se tako čim dalj časa v noč zabavamo. Morda najboljši, predvsem če gledamo na težo, odgovor za zimske gurmane so posebni višinski obroki. Tistih profesionalnih sicer v naših trgovinah ni, a če se malce prilagodimo, bomo našli marsikaj napol pripravljenega in lahkega tudi v normalnih trgovinah. Na pol skuhane in posušene testenine, hitre juhe, kitajske rezance in podobno.

 Spanje

S seboj imejmo puhasto spalno vrečo z vsaj 900 gr. puha (ali pa spalno vrečo iz umetnih vlaken, ki naj bo napolnjena z nekje 1300 gr polnila. Ta podatek sicer redko srečamo. Običajno so vreče označene s temperaturnim razponom. A le kvalitetnim (beri: dražjim) proizvajalcem je za zaupati. Namesto jogija se bomo ulegli na samonapihljivo blazino (populistično se jim reče termarest) ali cenejši in običajni armaflex. Še najbolje pa je, če imamo kar oba. Armaflex položimo kot prvega, direktno na sneg, preko njega pa blazino.

 Nočni prigrizek

Če se ponoči zbujamo bo najverjetneje zato, ker smo premraženi, ker nimamo dovolj >energije za ogrevanje<. Za tak primer je najboljši odgovor, da imamo nekje pri sebi čokolado ali energetsko ploščico. Čutare, a le dobro zaprte, se čez noč hrani kar v spalni vreči, sicer nam lahko tekočina zmrzne. Seveda so termos steklenice skorajda obveza. Med spanjem se čim manj obračajmo, na glavo pa lahko nataknemo kapo. Oblečeni bodimo le v športno perilo, saj puhasta spalna vreča vrača le toploto, ki jo MI oddajamo. Spalno vrečo si od začetka segrejemo tako, da smo pokriti čez glavo (dihamo v notranjost spalne vreče). Ko se segrejemo pa ne več, sicer nam bo naša izdihana vlaga navlažila puh (vlažen puh precej izgubi na termoizolacijskih sposobnostih).

 Konec

Torej, tu so precej osnovni napotki. Večina vas bo zmajevala z glavo in tarnala o nekakšnih ledvicah in jajčnikih. Marsikatero noč sem v šotoru preživel tudi z drugim spolom, pa ni bilo težav. Obratno. Ko se enkrat navadiš, da te mraz nikamor ne ugrizne več, začneš v tem prav uživati. Edino kar je res je to, da je pametno, če se spanja v šotoru privajamo že od poletja ali jeseni. Potem gre brez skrbi.

Še nekaj: ne pozabite na šampanjec (če ste z damo), ali vsaj na šilce ta kratkega (če ste s prijatelji). Nekako paše, pa čeprav ni po Ruglju...